Doživetja

Ljudska zgodba

V času turških vpadov na hrvaško ozemlje je jama Vrlovka služila kot zavetje lokalnemu prebivalstvu pred sovražnikom. Povest o Dori govori o dekletu, ki je nehote izdala skrivališče v jami. Ko je eden od Turkov klical svojega konja z imenom Dorot, je deklica mislila, da kliče njeno ime in se je oglasila. Tako so Turki ugotovili, kje se skrivajo vaščani, jamo zasedeli in vse ljudi v jami usmrtili.

Da to nije samo obična narodna priča dokazuje nam i jedno pismo napisano 5. rujna 1511. godine na njemačkom jeziku koju piše ozaljski knez Bernardin Frankopan Jurju markgrofu Branderbuškom: „... Što se tiče Turaka znanja radi vaše milosti, da su došli na naše zemlje 22. dan augusta oko 2000 njih i nešto više, te su iste noći slegli na Modruškom polju. Drugi dan su došli pod naš grad Ribnik, te tamo veliku štetu nanjeli vatrom, popalili su crkve, sela, kuće, sijeno. Onda su prešli Kupu i udarili na carstvo, na Metliku; i čak preko gore na Mihovo. Istu su noć stigli pod Metliku kod Križara. Potom su krenuli pod Ozalj u moju gospoštiju, tu je jedan plemić, naš službenik, imao neku škulju u brijegu, kamo su se ljudi vazda sklanjali, i tu su na njih Turci od jutra do večera, do zahoda sunčanog jurišali i zauzeli (škulju) te iz nje plemića, ženu, dijete njegovo i sve njegovo zarobili i iz iste škulje još 300 ljudi;...Tako evo vidimo, da narodno pričanje ima doista temelj svoj na historičkoj činjenici.“

Da to ni zgolj navadna ljudska pripovedka dokazuje pismo ozaljskega kneza Bernardina FankopanaJurju markgrofu Branderbeškemu, napisano 5. Septembra 1511. leta: "... Kar se tiče Turkov znanja zaradi vaše milosti, so prišli v naše kraje 22. avgusta in jih je bilo okoli 2000 in še nekaj več, in iste noči so odšli na Modruško polje. Drugi dan so prišli v naš dvor Ribnik in tam naredili veliko škodo z ognjem, zažgali so cerkve, vase, hiše, seno. Potem so šli čez Kolpo in napadli cesarstvo v Metliki; in celo prek brega na Mihovon so šli. Isto noč so prišli v Metliko h Križarjem. Potem so šli v moje svetišče v Ozalj. Tam je bil plemič, naš častnik, ki je imel jamo v hribih. V jami so ljudje imeli zatočišče. In tukaj so Turki od zjutraj do večera, do zahoda sonca, napadali in zasedli jamo ter v njej ujeli plemiča, ženo, otroka njegovega ter vse njegovo in še 300 ljudi;...«. Torej, tukaj vidimo, da ljudska zgodba resnično temelji na zgodovinskem dejstvu.

Novice in dogodki