Doživetja

Jama Vrlovka

Arheološko najdišče Vrlovka v Kamanju se nahaja znotraj in zunaj istoimenske jame ob reki Kolpi. Potrjeno je, da je na tem mestu človek bival v času neolitika, preko antike in srednjega veka vse do danes.

Jama Vrlovka je zaradi svoje lege ob reki Kolpi služila kot neolitsko svetišče, vas, ki se je razvila na hribu nad jamo pa je bila verjetno neolitsko mesto romanja in zbiranja neolitskih prebivalcev tega območja. Zaradi navedenega ima to mesto izjemno vrednost za razvoj podeželskega turizma ob reki Kolpi.

Več o jami Vrlovki preberite v nadaljevanju.

JAMA VRLOVKA

Po znanih podatkih je o jami Vrlovki prvič pisal Emil Laszowski leta 1893 v »Narodnih novinah« in leta 1898 v "Prosvijeti". V drugi omembi jame najdemo podrobnosti o najdbi dobro ohranjene lombarde, ki jo je leta 1839 odkril takratni lastnik grada Brlog grad, plemič Filip Sufflay v jamski dvorani. Ta najdba iz konca 15. ali začetka 16. stoletja je bila izročena Arheološkemu muzeju v Zagrebu.

Konec leta 1927 se je za jamo zanimala skupina planincev takratne Planinske družbe "Runolist" iz Zagreba. Po dogovoru z lastnikom zemljišča so planinci prihajali vsako nedeljo iz Zagreba, da bi uredili pot skozi jamo in dostop do nje. Z zanimanjem in polni elana so planinci in meščani Kamanja zelo hitro uredili jamo za lažji dostop vsem zainteresiranim in jo nato avgusta 1928 popolnoma uredili za obisk turistov v dolžini 330 metrov.

Jama Vrlovka je nastala v jurskih debeloskladovnih apnencih, ki imajo na površini terena grmadasto podobo. V ozkem kanalu neposredno za vhodom v skalo so vidni fosili školjk, ki so prekriti z nanosi apnenca (v jamah so precej redki!). Z nastankom jame so se po stenah le te razširile razpoke, nekatere povsem navpične, nekatere vodoravne, pa tudi v smereh sever – jug in severozahod – jugovzhod. Erozija vode je oblikovala največja območja današnjega Kamanja, ker je kanal Vrlovske jame drenažni sistem za intenzivno odvajanje podzemne vode s pobočij v okolici. Korozija apnenca je kasneje podaljšala podzemne votline in zaradi kapljanja vode s sorazmerno plitkim nad slojem je nastala velika količina kalcitnih krem in prevlek na stenah kanalov.

Jama ni zanimiva samo zaradi svoje naravne lepote, ampak tudi zaradi svoje geografske lege: leži ob sami reki Kolpi, v bližini železniške postaje Kamanje, na petem kilometru med Metliko in Ozljem. Izletniki, ki svoj dan preživijo na slapovih Kolpe, v naravi, imajo priložnost videti bogatstva jame, uživati ​​v izjemnih barvah in oblikah stalagmitov in stalaktitov.