Doživetja

Jama Vrlovka - spomenik narave - geomorfološko

Jama Vrlovka se nahaja v bližini reke Kolpe v Kamanju, nedaleč od Ozlja. Zaradi naravnih vrednot je bila leta 1962 zaščitena kot geomorfološki spomenik narave. Raziskana je v dolžini 380 m, od tega je 330 m urejenih za obiskovalce.

Je ena najstarejših znanih jam na Hrvaškem, ki že več kot 150 let privlači pozornost zgodovinarjev, arheologov in naravoslovcev, pa tudi pohodnikov, planincev in ljubiteljev narave. Številne arheološke najdbe kažejo, da je bila jama uporabljena že v mlajši kameni dobi. Biospeleološke najdbe so bile za Vrlovko zapisane že v polovici 19. stoletja, geomorfološke oblike in sedimentološke značilnosti jame pa so v letu 1928 motivirale planince, da jo uredijo za turiste.

Poleg geoloških in biospeleoloških vrednot je jama Vrlovka tudi pomembno arheološko najdišče, kjer najdemo najdbe iz neolitika, od antike do srednjega veka. Skozi zgodovino je Vrlovka služila kot zavetje lokalnemu prebivalstvu pred sovražnikom. Dokaze o tem so našli v različnih prazgodovinskih in rimskih najdbah, kot so orodje, instrumenti, deli posod (rogovi, terakota) in celo rimske kovance cesarja Claudiana II.

Od arheoloških najdb je najbolj znana posoda iz Vrlovke, ki je ena izmed najbolj uglednih keramičnih najdb lasinjske kulture. Poleg nje obstaja še nekaj drugih najdb iz antičnih časov, iz 3. in 4. stoletja pred Kr. Najbolj zanimivi so kovanci cesarja Claudia II, bronasti prstan in simbolični ključ.

Novice in dogodki