Aktualno

Vodni mlini so odličen primer sožitja človeka in tekoče vode

30.11.2023


Mlini na belokranjskih vodotokih

Ostanki mlinov in žag na rečnih bregovih pričajo o nekdanji močni mlinarski in žagarski dejavnosti, ki je postopoma prenehala v 60. in 70. letih 20. stol. Prvi mlini so na belokranjskih vodotokih dokumentirani že v 15. in 16. stol.

Na prelomu iz 19. v 20. stol. je samo na belokranjskem delu reke Kolpe delovalo kar 48 mlinov, od teh več kot polovica na slovenskem bregu. V večini primerov gre za mline na kamne.

Mlini v Beli krajini so bili zasnovani kot vrhkletne, iz kamna zidane stavbe z delno vkopanim kletnim delom. V slednjem je bil prenosni mehanizem, ki je omogočal prenos pogona iz mlinskih koles na mlinske kamne. Nad njim je bil mlinarski delovni prostor (malenca), v katerem je ob daljši, rečni stranici stal 'štrajnpoden' z mlinskimi kamni, ob njem pa 'pajtelni'. Za mline ob Kolpi je značilno, da so bili večlastniški (več lastnikov si je delilo prostor in mlinske kamne v mlinu) (vir: Hodil po zemlji sem naši: naravna in kulturna dediščina v občini Črnomelj, 2018).

Danes v Beli krajini občasno zavrtijo mlinska kolesa samo še v Klepčevem mlinu v Pustem Gradcu, Brečki malenci v Bregu pri Sinjem Vrhu in Benetičevem mlinu na Vinici.

✅ Ali veste, da je Mlinski red za Kranjsko iz leta 1770 prvi dokument, ki je je urejal postavljanje in poslovanje mlinov na našem območju? S tem redom so določili, da se mline lahko gradi ob glavnih rekah s privoljenjem deželnega urada. Posebno pozornost so namenili čistoči v mlinu, skrbi za mlinske kamne in skrbi za pošteno pridobivanje zaslužka. Mlinski red je tudi predpisoval, da mora mlinar mleti najprej za potrebe strank in šele nato zase.


Foto: Dunja Wedam, arhiv STO,  arhiv Oikos d.o.o., arhiv Belokranjskega muzeja Metlika, ModriDirkac, Boris Krstinić, Iva Konda

Vse novice