Vlagoljubno rastlinje

Vlagoljubno močvirsko in vodno rastlinje je na kraškem območju Bele krajine, Pokuplja in Žumberka dokaj redko. Omejeno je bodisi na vodotoke in ozek pas ob njih, bodisi na izvire ter od človeka oblikovana vodna telesa, ribnike in kale.

Na obrežju rek Kolpe in Lahinje ter njunih pritokov se pogosto razrašča vrbovje in ponekod jelševje. Kjer je tok rek počasen, se ob bregovih v mirnih tolmunih ali mrtvih rokavih razvije združba plavajočega dristavca (Potametum natantis), ki se mu pridružijo sorodne vrste: kolenčasti (Potamogeton nodosus), kodrastolistni (P. crspus) in češljasti dristavec (P. pectinatus), skupaj z razkrečenolistno vodno zlatico (Ranunculus circinatus) in klasastim rmancem (Myriophyllum spicatum). Vse so slovenske ogrožene (ranljive) vrste, preberemo v knjigi Narava Bele krajine (2013). Na plitvejših predelih uspevajo širokolistno rogozje, močvirsko sitovje in sestoji pokončnega ježka.

Med redkimi močvirnimi predeli v Beli krajini izstopajo Lahinjski in Nerajski lugi v povirnem delu Lahinje (fotografije spodaj). Tu je kompleks močvirij, vlažnih in mokrotnih travnikov, visokega šašja, trstišč in gozdnatih površin.

Foto: Iva Konda.