Kali – preteklost, sedanjost in prihodnost…

Kjer je bilo pomanjkanje površinskih voda, so ljudje z vso skrbjo poskušali zadržati in ohraniti deževnico, edino vodo, ki je sama prišla k hiši. Vodovoda takrat še ni bilo. V prvi vrsti so izkoristili naravne danosti domačega okolja. Vodo, ki se je stekala in zbirala v naravnih kotanjah, so skušali čim več časa zadržati. Pri tem so opazili, da sta zemlja in blato, ki ju je voda pobrala na površini, po kateri je tekla, preden se je ustavila v kotanji, ustvarila nepropustno posteljico.

To so potem izkoristili tudi pri gradnji novih zbiralnikov ali kalov, kot jim pravimo. Gre za prvobitne naravne oblike zadrževanja vode, nekakšne večje luže z vodo, kasneje pa tudi že deloma ali v celoti grajene objekte. Zbrano vodo so namreč skušali ohraniti za čim več časa. Vedeti moramo, da so zlasti na kmečkih domačijah vodnjaki precej kasna pridobitev, saj je najstarejši znani datiran kmečki vodnjak na Slovenskem šele s konca 17. stol. Množično so začeli vodnjake graditi šele v 20. stol., preberemo v priročniku o kalih »Okrogla voda«, ZRSVN.

Vsa znanja, ki jih je človek potreboval in do katerih se je dokopal na osnovi izkušenj, ko je skušal vodo zadržati, predstavljajo bogato dediščino naših prednikov. Nekdaj so kale čistili in vzdrževali predvsem zato, ker so bili ekonomsko odvisni od njih. Potrebovali so jih za oskrbo z vodo gospodinjstev in živine, za delo v vinogradu, za namakanje, za pranje, za pridobivanje ledu, za namakanje lana in še kaj.

Danes, ko ni več tovrstnega napajanja živine, vodovod imajo že skoraj v vsaki hiši in je pridobivanje ledu na prostem pozabljeno, nimamo več prej omenjenih tradicionalnih motivov za ohranjanje kalov. Imamo pa potrebo in dolžnost, da kale obravnavamo kot življenjska okolja rastlin in živali. Kot edine površinske stoječe vode in raznoliki vodni objekti so pomemben del kulturne krajine, kot življenjsko okolje za rastline in živali pa povečujejo biološko raznolikost.

Ker se soočamo s spremembami podnebja, ki po napovedih klimatologov v naše kraje prinašajo bolj sušne razmere, bomo o kalih vse bolj razmišljali kot o zadrževalnikih vode. In ja, kali postajajo tudi del turistične ponudbe podeželja.

Fotografije:
Kal na Resi v občini Semič,foto: Boris Krstinić
Kal Budinjak v občini Žumberak, foto: Davor Višnjić
Obzidan izvir in luža na Gričicah v občini Semič, foto: Boris Krstinić
Izvir Orehovec pri naselju Krašnji Vrh v občini Metlika, foto: Boris Krstinić
Kal Orehovec pri naselju Krašnji Vrh v občini Metlika, foto: Boris Krstinić