Belokranjski steljniki

Kulturni center Semič in Muzejska hiša Semič sta v torek, 25. 10. 2022 v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine organizirala predavanje z naslovom Belokranjski steljniki. V zgodbo steljnikov in njihov pomen je zbrane popeljala domačinka Mira Ivanovič.

»Belokranjski steljniki so razpoznavni kot značilna kulturna krajina  Bele krajine. Steljnik je kmetijska površina, porasla s posamičnim drevjem, med katerim prevladuje breza s podrastjo orlove praproti, vrese in rese. Pokrovnost s travinjem je vsaj 
80 %. Naselitev Bele krajine že v prazgodovini in boj za preživetje je narekovalo izsekavanje nižinskega gozda belega gabra in hrasta ter vzpostavljanje obdelovalnih kmetijskih površin. Redčenje dreves, grabljenje listja in košnja praproti za steljo je na teh površinah izoblikovala steljnike, ki so že v preteklosti dajali Beli krajini posebno podobo,« je med drugim povedala Mira Ivanovič, univ. dipl. biol.

Redno košene steljnate površine so prava botanična zakladnica. Izvedeli smo, da so pred desetletjem v sklopu projekta »Revitalizacija belokranjskih steljnikov« inventarizirali 300 rastlinskih vrst, 100 smoniklih gliv, popisali več kot 100 vrst metuljev (med njimi večina nočnih) in 38 vrst ptic. Tudi veliko pri naš živečih sesalcev ima za življenjski prostor steljnike.

Spomladi nas med zelenimi planjavami orlove praproti razveseljuje rožnato pisani svet spomladanske rese, kukavičnic in zvončnic ter z navadnim osladom belo odeti pašniki. Posebne omembe je vredna prisotnost več vrst orhidej. Jeseni, takoj po košnji, pa se steljniki odenejo z rjavo barvo pokošene praproti, ki jih roza obarva in popestri jesenska vresa.

S steljniki je povezano tudi ljudsko izročilo, različne šege in navade, ki jih Belokranjci še danes skrbno negujemo.

Prisotni, med katerimi so bili tudi predstavniki KGZS, ZRSVN, ZVKDS, ZGS, Krajinskega parka Kolpa, Zavoda Metlika in drugi, smo podprli tezo predavateljice, da je ohranjanje in vzdrževanje značilne kulturne krajine, katere sestavni del so steljniki, pomembno. Gre za  identiteto Bele krajine, ki jo lahko smiselno vzpodbujamo skozi primerno kmetijsko rabo, povezano s steljarjenjem, preko produktov trženja v naravi, oživljanjem ljudskega izročila ipd.