„RAZISKUJMO, SPOZNAVAJMO IN VARUJMO“ je glavni slogan Mednarodnega leta jam in krasa 2021

Kras je tip pokrajine, ki obsega okoli 20 % površja Zemlje. Izoblikuje ga raztapljanje kamnin. Na površju se kaže v številnih oblikah, ki pa jih včasih težko prepoznamo. Nekatere so naravnost veličastne in slikovite. Veliko kraških oblik pa se pred pogledi

skriva v jamah.

Jame in kras so neprecenljiv vir. Po svetu je za turizem odprtih na stotine jam in številne uvrščamo pod okrilje Unescove svetovne dediščine. Vsako leto jih obišče okoli 150 milijonov turistov, ki s tem krepijo državno blaginjo. Kraški vodonosniki, ki izoblikujejo tudi največje izvire, pa po drugi strani zagotavljajo pitno vodo za okoli 20 % svetovnega prebivalstva.

Jame in krasso dom najbolj raznolikim, pomembnim in redkim ekosistemom na Zemlji in s tem podpirajo biotsko raznovrstnost nad in pod površjem. Najpomembnejše svetovne kulturne in arheološke lokalitete pogosto odkrivamo prav v jamah. Čeprav kot družba od jam in krasa pridobivamo veliko, se v zvezi z njima pojavljajo posebni izzivi.

Jame in ostali deli kraških vodonosnikov namreč ne omogočajo čiščenja onesnažil. Ti vodonosniki so eni najbolj zapletenih, najmanj proučenih in najtežje predvidljivih vodnih virov na Zemlji, ki so obenem tudi najbolj ranljivi. V njih se lahko onesnažila, mikroorganizmi in kemikalije hitro in nezaznavno pretakajo proti pomembnim vodnim zajetjem ali ekosistemom. Kot pogosto velja za skrite oblike ali površja, jame in kras premalo prepoznamo in razumemo. Le redki znanstveniki in upravljalci naravnih virov so primerno izobraženi za njihovo razumevanje in upravljanje. Številne vlade pa sploh ne prepoznajo jam ali krasa oziroma njihovega pomena za dobrobit družbe.

(vir: www.iyck2021.org).

Jama Vrlovka se nahaja ob reki Kolpi v Kamanju nedaleč od Ozlja na Hrvaškem. Leta 1962 je bila zaščitena kot geomorfološki naravni spomenik. Raziskana je v dolžini okoli 380 m, od tega je 330 m urejenih za ogled. Prilagamo nekaj fotografij jame Vrlovka.

Foto: arhiv Občine Kamanje