Poletna muzejska noč v Muzejski hiši Semič
23 Jun 2023Poletna muzejska noč v Muzejski hiši Semič
NAMEN PROJEKTA
Projekt Misterion – Doživetje skrivnosti voda povezuje pet partnerjev iz Slovenije in Hrvaške ...
Projekt Misterion – Doživetje skrivnosti voda povezuje pet partnerjev iz Slovenije in Hrvaške ...
Glavni cilj projekta je ohraniti in povečati privlačnost edinstvene naravne in kulturne dediščine ter razviti trajnostni turistični produkt tako, da bo obiskovalcem omogočal ...
Obiskovalci se bodo ob veliki stenski ilustraciji vrnili več kot 100 milijonov v preteklost in doživeli podmorsko izkušnjo s spoznavanjem nekdanjih vrst, ...
Namen projekta je varovati in promovirati naravno in kulturno dediščino čezmejnega območja in prikazati, kako to območje že milijone let vežejo skrivnosti kraškega sveta in kraških jam, prečudovita narava in raznolika kulturna krajina.
Glavni cilj projekta je ohraniti in povečati privlačnost edinstvene naravne in kulturne dediščine ter razviti trajnostni turistični produkt tako, da bo obiskovalcem omogočal drugačno doživetje skrivnosti podzemnih voda in bo vključeval elemente ozaveščanja obiskovalcev o pomenu trajnostne rabe naravnih in kulturnih virov, povezovanje z lokalnim prebivalstvom ter podjetji za trajnostni razvoj obmejnega območja.
Pri projektu, katerega vrednost znaša 1.239.205,95 €, 85 % (1.053.325,05 €) prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj, 15 % (185.880,90 €) pa prispevajo vsi projektni partnerji skupaj.
Projekt se izvaja v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška 2014-2020. Informacije o programu so na voljo na spletni strani programa www.si-hr.eu/si2/.
V obnovljeni muzejski hiši v Semiču bo urejena razstava Narava Bele krajine.
Obiskovalci se bodo ob veliki stenski ilustraciji vrnili več kot 100 milijonov v preteklost in doživeli podmorsko izkušnjo s spoznavanjem nekdanjih vrst, ki so tedaj vladale našemu planetu v plitvih toplih morjih. Nekatere podobe na Ilustraciji bodo deloma izstopale iz stene, ker bodo narejene v 3D tehniki in primerne tudi za dotikanje.
Posebna pozornost bo namenjena spoznavanju krasa, zakrasevanju, nadzemnih geomorfoloških oblik in podzemlja.
Sledi današnja podoba, kjer se zgodbam pridruži življenje. Školjka kongeria in človeška ribica prevzameta glavno vlogo in predstavljata dve med seboj povezani, a igrivo spleteni zgodbi, ki obiskovalce animira in spodbuja k nadaljnjemu raziskovanju.
Podzemni svet se skozi kraške izvire seli v potoke, reke, nadalje skozi mokrišča, travnike v gozd in v nebo. Počasi se zgodbam priključi človek: kot prednik, kot onesnaževalec, kot naravovarstvenik.
Obstoječa kraška učna pot od Lebice do Krupe se bo nadgradila, saj le-ta trenutno ne zajema in predstavlja pomembne dediščine ob učni poti, ponekod pa je dostop do dediščine slab in ne omogoča varnega dostopa ranljivim skupinam.
Elementi dediščine ob poti bodo ustrezno označeni, urejeni in obnovljeni bodo dostopi do le-teh, vključno z obnovo brvi preko reke Krupe, urejena bo učilnica v naravi in razgledna točka, postavljena bo nekatera oprema za obiskovalce ter didaktična igrala.
V danem projektu čezmejnega turizma nas vsekakor združuje pitna voda, ki priteče v občino Metlika z izvirom Obrha. Na novo se bo uredila učna pot ob podzemnem izviru Obrh, ki je predstavljal in še vedno predstavlja vir življenja v Metliki. Njegova lokacija v samem mestnem jedru nam da vedeti, da ima bogato etnološko in naravovarstveno preteklost, ki pa je v zadnjem času zamrla. To preteklost bomo raziskali, omogočili obiskovalcem, da jo ob učni poti doživijo.
Obrh je levi pritok Kolpe pri Rosalnicah vzhodno od Metlike. Izvira v globlji zatrepni dolini pod starim mestnim jedrom Metlike. Voda priteka iz 33 m dolgega in 9 m globokega sifonskega rova. Vodnat izvir napaja zakrasel kraški vodonosnik, ki ga napajajo ponikalnice s pobočja Žumberka od Sušice do Priseljskega potoka. Dolvodno od izvira priteka v Obrh še nekaj manjših izvirov in presihajoči potok Suhor, tik pod izlivom Suhorja v Obrh pa je na levem bregu Obrha tudi 38 m dolga Jama pri Metliki.
Arheološko najdišče Vrlovka v Kamanju se nahaja znotraj in zunaj istoimenske jame ob reki Kolpi. Potrjeno je, da je na tem mestu človek bival v času neolitika, preko antike in srednjega veka vse do danes.
Na podlagi dosedanjih raziskav, se predpostavlja, da je jama Vrlovka zaradi svoje lege ob reki Kolpi služila kot neolitsko svetišče, vas, ki se je razvila na hribu nad jamo pa je bilo verjetno neolitsko mesto romanja in zbiranja neolitskih prebivalcev tega območja. Zaradi navedenega ima to mesto izjemno vrednost za razvoj podeželskega turizma ob reki Kolpi.
Poletna muzejska noč v Muzejski hiši Semič
21. maj - Evropski dan Nature 2000
Jama Vrlovka v Kamanju z 22. 4. 2023 odpira svoja vrata